Odyssey BANNER14. in 15. novembra 2014 bo v Moderni galeriji v Ljubljani potekal mednarodni simpozij “Odiseja med Grčijo in latinskim zahodom”.

Že davno pred Dantejevo Božansko komedijo in Joyceovim Uliksesom so pesniki, romanopisci in filozofi Odisejo brali kot arhetipsko pripoved o potovanjih, kot metaforo političnega in intelektualnega osvajanja, celo kot alegorični potopis o potovanju človeške duše. Nekateri so v njej videli verzificirano razpravo o kraljevski oblasti in o umetnosti vladanja, drugi predvsem slikovito pripoved o eksotičnih dogodivščinah. Brati jo je bilo mogoče kot enciklopedično zbirko mitov za lokalpatriotsko rabo ali pa kot manifest svetovljanstva.

Grški in rimski antikvarji so menili, da je Kirka prebivala v Laciju in da je Odiseju rodila Latina, eponimnega začetnika Latincev. Po zaslugi te nenavadne mitografske domislice se je Rim prikazal na zemljevidu homerske mitologije. Livij Andronik, Grk iz Tarenta, se je za prevod Odiseje v latinščino najbrž odločil zato, ker je hotel polaskati Rimljanom. Ko pa so Grki prišli pod rimsko oblast, je zemljevid Odisejevih potovanj naenkrat sovpadel z zemljevidom rimskega cesarstva. Vergilij je imel gotovo v mislih Odiseja, ko je Enejevo potovanje iz Troje v Italijo razlagal kot “rekonkvisto” zahodnega sveta.

Zahodnemu srednjemu veku je Odisejevo zgodbo posredovala književnost v latinskem jeziku. Latinska tradicija je na recepcijo pesnitve in njene zgodbe vplivala še stoletja po izidu prve tiskane izdaje v grščini (1488). Celo na prvi angleški prevod obeh Homerjevih pesnitev, delo Georgea Chapmana (1616), je močno vplivala prozna latinska predelava koprskega humanista Andreasa Divusa (1537). Številni bralci 17. in 18. stoletja, ki so brali latinsko, grščine pa niso znali, so imeli na izbiro sodobne priredbe in travestije ter zveste prevode v latinske heksametre po Vergilijevem zgledu. Latinski Homer je bil berilo evropske intelektualne elite; naposled se je umaknil širše dostopnim prevodom v moderne jezike. V 20. stoletju skoraj nihče več ni bral Homerja v latinščini. Le nekateri so vztrajali. Ezra Pound, oče moderne poezije, v prvi pesmi zbirke Cantos priznava svoj dolg Divusovi pusti Odyssea ad verbum translata. Ne kot bibliofil, temveč zato, ker hoče iz Hada priklicati očarljivo prozaičnost in proto-modernistično askezo renesančne latinske Odiseje:

In je dejal, okrepčan od krvi: “Odisej
se bo po zoprniku Neptunu prek temnih morij vrnil,
bo vse tovariše izgubil.” Potem je prišla Antikleja.
Počivaj v miru, Divus. Mislim – Andreas Divus,
in officina Wecheli, 1538, po Homerju.

 

Program simpozija:

Petek, 14. november 2014

17.00
Otvoritveni nagovori

17.15
Marko Jenko (Moderna galerija, Ljubljana)
Marij Pregelj: ilustracije k prvi slovenski izdaji Odiseje

17.45
Kako je Homer postal latinski

Sophia Papaioannou (Univerza v Atenah)
Začetek potovanja na zahod: Livij Andronik in prvi prevod Odiseje

Ahuvia Kahane (Royal Holloway College, Univerza v Londonu)
Odiseja božanskega Homerja in posvetni Andreas Divus

19.15
Odiseja v širšem latinskem svetu

Andrew Laird (Univerza v Warwicku)
Odisej onkraj Heraklovih stebrov

Sobota, 15. november 2014

9.15
Odiseja v spominu Rimljanov

Marco Fernandelli (Univerza v Trstu)
Teokrit, Vergilij in spomin na Odisejo

Marco Fucecchi (Univerza v Vidmu)
Junak, potovanje, pripoved: Enej potuje po Odisejevih stopinjah

11.00
Med paradigmo in fikcijo

Massimo Gioseffi (Milano, Državna Univerza / Katoliška univerza Srca Jezusovega)
Enej in Odisej: herojski vzorci v antični epiki

Marko Marinčič (Univerza v Ljubljani)
Mit brez misterija: Odiseja v Ovidijevih Metamorfozah

15.00
Odiseja v rimskem cesarstvu

Luca Graverini (Univerza v Sieni)
Sub domina meretrice. Kirka na latinskem zahodu

Katerina Carvounis (Univerza v Atenah)
Na poti iz Troje: Odiseja, latinska tradicija in pozna grška književnost

16.45
Srednjeveške in zgodnjenovoveške Odiseje

Edith Hall (King’s College, Univerza v Londonu)
Na obrobjih Evrope: Odiseja na srednjeveškem Irskem

Petra Šoštarić (Univerza v Zagrebu)
Odisej v latinski Odiseji Bernarda Zamagne

19.00
Odprtje razstave

Nagovori

Hommage Andreasu Divusu: Odiseja v šestih stavkih
(izvajalci glasbe in recitacij v več jezikih študenti Oddelka za klasično filologijo in programa Erasmus: Gašper Kvartič, Ana Bembič, Marija Gardina, Shaneen Gorman, Ourania Kaltsa, Matej Petrič, Mateja Počkaj)

Barbara Graziosi (Univerza v Durhamu)
Homeros Kosmopolites: Homer, državljan sveta